„Hory módre, ja was znaju, ja sym zaso w serbskim kraju ....“. To drje je witanski spěw wšitkich dowolnikow, hdyž so zaso domoj nawróćeja. Haj, lubi čitarjo, mamy połčas! Połčas prózdnin a snano tež połčas wažnych sportowych podawkow. Nimo su Europeada­ 2016, europske koparske mišterstwa kaž tež europske mišterstwa lochkoatletiki. Wšitke tele wjerški wotměchu so měrnje, bjez někajkich njeskutkow. Hačrunjež njebu fairnosć wšudźe dodźeržana, jako jara fairnu gestu mějach reakciju Francozow na přěhrate finale w kopańcy. Nic w barbach Francoskeje, ale w barbach dobyćerskeje Portugalskeje swěćeše so Eiffelowa wěža. Kompliment! Hač drje bychu to w druhich krajach tež tak činili? Mój přećel Jurij by nětko prajił: „Ně, dokelž nimaja w tamnych krajach Eiffelowu wěžu ...!“