Zetkanje sakskeho ministra za kultus Christiana Piwarza (CDU) ze staršimi a wučerjemi Worklečanskeje wyšeje kaž tež zakładneje šule zahajejo pokaza nawo­da wyšeje šule Křesćan Korjeńk na zhro­madny list wučerjow, šulerjow a staršich (hlej dokumentowane), kotryž su ministrej přepodali. „Sće husto přemóženy wot dožiwjenjow ze swojich wopytow na šulach. Tuž smy naše mysle napi­sali a list skića wam składnosć, sej jón wospjet přečitać.“ Zdobom poda wón ličby. Na šuli wuknje 181 šulerjow w jědnaće rjadownjach. Podźěl mjez sobudźěłaćerjemi, žony/mužojo wučinja 57/43 procentow. Zašłej lěće je tójšto młodych wučerjow na šulu přišło, kotřiž z nowymi idejemi wučbu wobohaćeja. Zapósłanc Sakskeho krajneho sejma Alojs Mikławšk (CDU) napominaše přitomnych składnosć wužić, wotewrjenje rěčeć.

Wobstajny bój wo prawa

Sehr geehrter Herr Kultusminister Piwarz, wir danken Ihnen, dass Sie unserer Ein­ladung gefolgt sind und unsere Schule besu­chen. Sie vermitteln uns damit das Gefühl, dass wir mit unseren Sorgen und Anliegen nicht allein gelassen werden, dass Sie uns zuhören und mit uns gemeinsam nach Lösungen suchen. Sie sehen, so im letzten Bildungsbericht zu lesen, die starke Rolle der Oberschule und Sie setzen sich für die Stärkung dieser ein. Diese Stärkung trägt Früchte. „Bundesweit hat Sachsen den höchsten Anteil an Schülern mit mittlerem Schulabschluss.“ Das sind die Facharbeiter und Facharbeiterinnen der Zukunft in handwerklichen, sozialen und verwaltungstechnischen Berufen, diese Schülerinnen und Schüler sind unsere Zukunft. Das Herzblut der Lehrerinnen und Lehrer der sorbischen Oberschule Räckelwitz hängt an der Ausbildung dieser Kinder und Jugendlichen. Mit großem Engagement und Freude vermitteln wir Werte, Normen und Fachwissen, um unseren Schützlingen einen erfolgreichen Start ins Berufsleben zu ermöglichen.

Spěchowanske towarstwo za serbsku rěč w cyrkwi z.t. je wozjewiło zjawny list. W nim zaběra so wone pod hesłom „Ćicha tragedija na městnje?“ z roz­prawu wo ewaluaciji serbšćiny na delnjoserbskich zakładnych šulach Braniborskeje. 

Wopisma za zastojnikow serbsce wuhotować njezda so za sakske kultusowe ministerstwo wulki akt być. Minister Piwarz je Serbam šansu wotewrěł, so swojej narodnosći wuznawać. Tu měli wučerjo serbskeho pochada a wosebje ći, kotřiž na serbskich šulach wuwučuja, wužić. Měć w rukomaj statny dokument, swědčacy w maćeršćinje wo zastojnistwje, je bjezdwěla něšto wosebite. Minister Serbam ruku zawdawa, nětko zaleži na našich wučerjach, ju kruće stłóčić a tak zdobom dać tež znamjo do dwurěčneje Łužicy a do Drježdźan. Podobnje je to ze staršimi, kotřiž swoje dźěćo w šuli přizjewja. Sakska zaruča serbskim dźěćom, zo lěkar, kiž je přepytuje, z nimi serbsce rěči resp. ma přełožowarja. To běchu sej před něšto lětami starši žadali a tak diskurs nastorčili. Tež nětčiši a přichodni potrjecheni starši měli poskitk wužiwać. Sakskemu knježerstwu by to wšitko referenca za jeho angažement była. Milenka Rječcyna